V nedeljo 24.08.2008 je v Darmstadtu na društvenem vadišču, pod okriljem DV – Abteilung NEU ISENBURG potekala razstava Landessiegerschau Hessen. Sodil je priznani Nemški sodnik Norbert Daube. Razstave se je udeležil tudi naš član Alojz Purgaj s psico Tiffany Levan von Jahrestal in osvojila sta; prvo mesto v razredu vmesni, najlepša psica HESSEN SIEGERIN in na koncu še najlepši pes kluba. V imenu kluba Vama iskreno čestitam za vse osvojene nazive.

Le tako naprej.

Šef vzreje za Nemčijo in sodnik gospod Norbert DAUBE, Alojz PURGAJ član KLDOS in gospa Gabi STROH šef vzreje za Hessen.
1. Tiffany Levan von Jahrestal Razred vmesni
Oče: Livonijas Baron Hero Hieronimus Mati: Princes Phiola von Jahrestal	Vzreditelj: Purgaj Alojz Lastnik: Purgaj Alojz

ČASOPIS SV, julij 2007
IZ MEDICINE

DR. HELGA EICHELBERG IN JÖRG EPPLEN

Vsak vzreditelj ve, da pasemska vzreja glede zdravja ter sposobnosti oz. zmogljivosti produktov vzreje skriva v sebi nevarnosti. Te ne nastajajo le zaradi manjkajoče ali pomanjkljive naravne selekcije, temveč so tudi posledica brezskrbnega oz. brezbrižnega usmerjanja vzreje, ki lahko sukcesivno privede do osiromašenja genetske širine (genskega poola), kar po drugi strani v populaciji pospešuje pojav defektov.

Nevarnosti te vrste sicer nikdar ni mogoče povsem izključiti, lahko pa jih minimiramo. Nobeno rejsko društvo ne bi smelo čakati tako dolgo, da se določen defekt v populaciji ustali. Najbolje si je prizadevati za to, da tako daleč sploh ne pride.

Najbolj gotovo sredstvo, da se bomo pri vzreji znašli v slepi ulici, obstoji v predolgo trajajoči vzreji v linijah. Sicer je
nesporno, da lahko dobro premišljena vzreja v linijah vzreditelju začasno prinese uspehe. Umetnost vzrejanja pa je pravzaprav v tem, da iz tega dovolj zgodaj izstopimo, kar pomeni, da izkoristimo karseda veliko genskih variacij, ki obstajajo v populaciji.

No to zveni gotovo zelo teoretično ter se zdi, da je o tem laže razpravljati kot pa uresničiti. Kar odgovornim za vzrejo namreč dejansko manjka, je ponujena možnost, da bi lahko z zadovoljivo gotovostjo ugotovili, kdaj je neka populacije v nevarnosti, da bo dosegla previsoko stopnjo homozigotnosti.1

Doslej imamo za tovrstne trditve na voljo izračun koeficientov sokrvja oz. za »domačo uporabo« tudi koeficient izgube prednikov. Te metode so prav gotovo koristni pripomočki.

Vendar pa ne dosegajo vselej zadovoljive zanesljivosti glede svoje sporočilne moči.

Že približno leto dni delajo profesorji Distl, Epllen in Fischer, s finančno podporo Družbe za kinološki razvoj (GFK) na tem, da bi na izbranih pasmah optimirali molekularnogenetski postopek za preverjanje genetske raznolikosti, ki bi bil končno primeren tudi za to, da bi z njim lahko določali stopnjo heterozigotnosti2 določene pasme ali populacije, ter bi imeli dobljeni rezultati sporočilno moč.

Na ta način bi bilo v prihodnosti tudi mogoče, da bi društva za vzrejo psov opozarjali pred grozečimi ožinami, jim lahko dajali priporočila, kako se lahko izognejo nevarnostim pri vzrejanju.

V nadaljevanju bodo predstavljeni prvi, deloma presenetljivi vmesni rezultati. To je namenjeno le splošnemu informiranju zainteresiranih bralcev, čeprav bo formalna znanstvena objava vseh rezultatov mogoča šele po nadaljnjih skrbnih statističnih zagotovitvah kompleksnih ugotovitev. Minimalno po 50 psov pasem nemški ovčar, nemški bokser, hovawart, tibetanski terier, šnaucer (trije tipi), dolgodlaki weimaranec, akita inu, chow chow in shar pei je bilo preiskanih na podlagi istih markerjev genetske variabilnosti (t.i. mikrosateliti). Ti mikrosatelitski sistemi neposredno ne povedo nič o samih dednih značilnostih, o genih psa. Nahajajo se v »puščavi dedne zasnove« - torej med segmenti gena, so kodirani v proteinih. Na podlagi tovrstnih mikrosatelitskih sistemov v drugih zvezah izdelujejo genetske prstne odtise. Če imamo na razpolago DNA udeleženih psov, lahko brez dvoma pojasnimo vprašanja o njihovem izvoru.

Pri raziskavah genetske raznolikosti smo pri vseh preiskovanih, neodvisno od pasme, od števila mladičev naleteli na presentljivo podobne heterozigotne vrednosti, najvišje pri hovawartu. Tovrstne prognoze, da so na primer nemški ovčarji v povprečju neznatno manj heterozigotni kot shar peji, si ne bi upal dati noben izmed udeleženih znantsvenikov. Nekaj »starih« pasem je pokazalo veliko potencialno raznolikost, kar pomeni, da izkazujejo mnogo različnih alelov za posamezne markerje variabilnosti. Ta teoretično možna variabilnost pa se pri zadevni pasmi redko dejansko v popolnosti realizira, kar pomeni, da je mogoče v današnji populaciji dokazati visoko frekventnost določenih alelov. Ta konstelacija je npr. najbolj izrazita pri pasmi akita inu.

Ta čas se nadalje preiskuje še hipoteza (JTE), in sicer na podlagi dodatnih lovskih pasem psov, z domnevo, da je v vzreji, ki je usmerjena v zmogljivost oz. delovne sposobnosti psa, obstoječa genetska raznolikost dejansko bolje »izkoriščena«, kot pa v vzreji, ki je usmerjena bolj na morfološke značilnosti (eksterier).
Veliki šnavcerji kažejo npr. večje vrednosti variabilnosti kot pritlikavi šnavcerji, čeprav imajo pritlikavi šnavcerji v populaciji več različnih alelov. Pri dolgodlakih weimarancih s sorazmerno majhnim številom mladičev je z manj aleli dosežena enaka stopnja heterozigotnosti kot pri »velikih« pasmah – in sicer z enostavno metodo, s katero poizkušamo doseči, da je izguba prednikov v rodovniku čim manjša. Analiza nadaljnjih (lovskih pasem psov) nam bo verjetno dovoljevala, da bomo to napoved potrdili. Toda znanstveno povsem zagotovljena ter podrobnejša vrednotenja bo treba še statistično dokazati. Zahvaljujemo se vsem članom udeleženih rejskih društev za njihovo dejavno pomoč v obliki pošiljanja krvi, brez katere teh raziskav ne bi mogli opraviti. Zainteresirani predstavniki oz. odgovorni za vzrejne zadeve nadaljnjih pasem, bodo lahko verjetno že naslednje leto posegli po že etabliranem spektru metod te študije. Družba za kinološki razvoj (GFK) bo odgovorne v društvih napotila na enega izmed udeleženih
laboratorijev.

Prevedla: Katja Krajnc

____________________________
1 Homozigoten pomeni, da ima v alelnem paru enaka gena.
2 Heterozigoten - pri katerem so na enem lokusu ali več lokusih alelni geni različni. (Op. prevajalke: Dunajski strokovnjak za vzrejo živali dr. Helmuth Wachtel v svoji knjigi Vzreja psov, 2000, pravi: »Genetsko osiromašenje je posledica vzreje v sokrvju, torej plemenitev v incestu, v linijah ter povratnih plemenitev na prednike, neenakega razmerje med spoloma v vzreji (bistveno manj samcev kot samic, nekateri samci, redkeje samice, so nesorazmerno (pre)pogosto uporabljeni v vzreji), genetsko tesne vzreje ter forsirane elitne vzreje. Te okoliščine vodijo v nadaljevanju k povečanju obremenitve s sokrvjem (homozigotija) pri pasmah psov v vsaki generaciji bolj, ter s tem povečujejo tveganje za dedne defekte ter sokrvnostno depresijo.)

Zgodba ni dolga; za Fedorja pa dolga in težka… Kako se je znašel »Dobermanklub.net« v tej zgodbi…
Ni dolgo nazaj, odkar sem prejela telefonski klic od katerega se mi še sedaj šibijo kolena. »Pri nas leži rjav doberman in bi se naj oddal preko vas!« … je bilo rečeno…. Jaz sem že nekaj dni prej slišala, da je v zavetišču Murska Sobota doberman. Seveda smo takoj poklicali, vendar ni bilo možno dobiti nobenih informacij, ker bi naj psu iskali lastnika, saj je imel čip.

In potem ta klic…
Povedo mi, da gre za kupiranega dobermana po imenu Fedor… rjav, zelo prijazen. Čipiran, vendar lastnik pravi, da je bil oddan….Ne vedo več naslova kam. Jaz sem se spomnila oglasa na »bolhi«, kamor sem tudi jaz klicala, vendar niso želeli moje pomoči. Tudi ta lastnik ne ve komu ga je oddal naprej! In tako se je znašel Fedor brez lastnika. Bil je zapuščen. V jarku. Napol v vodi. Razjedali so ga črvi. Dehidriran, napol mrtev, kost in koža…

A ga je kdo odvrgel? Je omagal? Ga je podrl avto? Kako dolgo je že čakal?
Ljudje so ga gledali, pomagal ni nihče. Pravijo, da so mislili, da je mrtev…. Dokler le ni nekdo videl, da se je Fedorjeva tačka malo premaknila. Fedor je komaj preživel. Če ne bi bilo osebja na veterinarski postaji Murska Sobota, Fedorja danes ne bi bilo več.

Jaz se vsak dan sprašujem, kaj bi lahko še jaz storila? Kaj sem storila zanj premalo?
Ja… Fedor se je oddajal na naših straneh…naj bi se oddal z našo pogodbo. Vendar so me lastniki prehiteli in ga sami odpeljali v nov dom. Za ta dom se ne ve več naslova. Na srečo je na našem forumu arhiv. Gospod z Brežic. On ni želel pomoči našega društva.

Le zakaj ne?
Tudi on se več ne spomni komu je oddal Fedorja????!!!! A ni to grozno??? Ljudje pa kaj se greste???? Če avto podarite .morate podpisat darilno pogodbo… pa gre za predmet… brez čutil, ne čuti bolečine… ne čuti žalosti..ne čuti lakote… ne čuti kako je biti odvržen… kako je umirati!!!!!

Kaj se je dogajalo s Fedorjem? Kaj je dal ta ubogi pes skozi v svojem kratkem življenju???
Mene je sram, da živim v takem svetu…. Žal mi je, da se ni oddal z našo pogodbo. Žal mi je… zanj. Fedor… žal mi je…, da nisem mogla zate storiti več. Žal mi je, da te nisem vzela v začasno skrbništvo, ko pa sem bila sama… pa z vsem premalo…Tako rada bi rešila vse… pa ne morem.

Vendar… posijalo je sonce… tudi za zavrženega dobermana… Vanj se je zaljubila njegova nova lastnica… ja… Fedor pravkar uživa obdan z ljubeznijo… na toplem… s polnim trebuščkom… Na telesu so brazgotine… morda bodo ostale… rane se še niso zacelile… bile so že operacije… upajmo, da bo sedaj vse v redu…

Jaz mu želim da se mu zacelijo rane v njegovi duši; čeprav ne verjamem , da bo kdaj pozabil, da so ljudje brez čustev, da zapuščajo, prizadenejo…

Želim novi lastnici, da izbriše vso Fedorjevo bolečino in želim vam vse dobro.

Še zmeraj pa velja ponudba, da se Fedor pridruži našim varovancem.

SREČNO FEDOR!!!!!!!!!
Klavdija
Dobermanklub.net

Odlični rezultati naših članov na svetovnem prvenstvu psov pasme doberman
IDC 2008.

1. TAKE THAT VON JAHRESTAL Razred vmesni črni samci
Oče: Livonijas Baron Hero Hieronimus Mati: Princes Phiola von Jahrestal št. rodovnika: JR 701876	Rojen: 14.11.2006 Vzreditelj: Purgaj Alojz Lastnik: Purgaj Alojz

1. - CAC KARMA KAJA DEL NASI Razred delovni rjave samice
Oče: Ferrofarah Gomez di Campovalano Mati: Wallis Niki of Tanderberg Št. rodovnika: JR 700941	Rojena: 06.03.2005 Vzreditelj: Simon Baranja Lastnik: Simon Baranja

Obveščam Vas, da bo KLDOS kot član IDC-ja priredil kinološko prireditev ZTP v letu 2009. ZTP bo potekal v Mariboru, točen datum, lokacijo in ime sodnika bomo objavili na naših spletnih straneh. Prosimo, da vsi zainteresirani kontaktirate na elektronski naslov: ztp@kldos.net

Jesenski vzrejni pregled pasme doberman bo v soboto 04.10.2008 ob 10 uri na vadbišču KD Petovio v neposredni bližini konjeniškega kluba Kamnica. S seboj prinesite obojestransko fotokopijo rodovnika, potrdilo o slikanju kolkov, če jo že ima in potrdilo o opravljenem delovnem izpitu B-BH, če ga je že opravil, člansko izkaznico (nečlani plačate dvojno pristojbino), lahko pa se včlanite na kraju samem. Zemljevid.

European Dobermann Trophy Winner Show 02./03.08.2008
DANES zadnji rok prijave: 12.07.2008
Sodnika: Hans Wiblishauser (D) & Dr. Jose Maria Bulo (ES)
Več informacij & priavnica na:  http://www.doberman.at

For already reported dogs follow the confirmations next week.

Best regards
your
ÖDK/OG-SÜD & Organisation EDTWS